Organizacija dogovora o skupni varnosti
| Հավաքական անվտանգության պայմանագրի կազմակերպություն (armensko) Арганізацыя Дамовы аб калектыўнай бяспецы (belorusko) Ұжымдық қауіпсіздік туралы шарт ұйымы – Ūjymdyq qauıpsızdık turaly şart ūiymy (kazaško) Жамааттык коопсуздук жөнүндө келишим уюму (kirgiško) Организация Договора о коллективной безопасности (rusko) Созмони Аҳдномаи амнияти дастаҷамъӣ (tadžiško) | |
 Znak | |
 Zastava | |
 | |
| Nastanek |
|
|---|---|
| Tip | vojaško zavezništvo |
| Sedež |  Moskva, Rusija |
| Kraj | |
Članice | 6 članic
3 bivše članice 2 opazovalki |
Uradni jezik | ruščina |
Generalni sekretar | Stanislav Zas |
| Spletna stran | odkb-csto.org |
Organizacija Dogovora o skupni varnosti (rusko Организация Договора о коллективной безопасности, latinizirano: Organizatsiya Dogovora o kollektivnoj bezopasnosti, ОДКБ, ODKB) je mednarodno vojaško zavezništvo v Evraziji, v katerega so vključene nekatere države, ki so bile del nekdanje Sovjetske zveze. Dogovor izhaja iz Sovjetskih oboroženih sil, ki so jih nadomestile Združene Oborožene sile Skupnosti neodvisnih držav. 15. maja 1992 je nato šest post-sovjetskih držav, ki so bile del Skupnosti neodvisnih držav — Rusija, Armenija, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan in Uzbekistan — podpisalo Dogovor o skupni varnosti.[2] Še tri države so ga podpisale naslednje leto — Azerbajdžan, Belorusija in Gruzija — in dogovor je stopil v veljavo 20. aprila 1994. Leta 1999 so Gruzija, Azerbajdžan in Uzbekistan izstopili iz organizacije, preostalih šest držav pa je leta 2002 zavezništvo preimenovalo v Organizacijo dogovora o skupni varnosti. Leta 2006 se je Uzbekistan ponovno pridružil organizaciji in jo leta 2012 ponovno zapustil.[3] Leta 2013 sta Srbija in Afganistan postala opazovalki.[4]
Julija 2021 je Tadžikistan organizacijo zaprosil za pomoč pri obvladovanju varnostnih izzivov zaradi krize v sosednjem Afganistanu.[5]
Armenija je zaradi neizpolnjevanja obvez zavezništva med azerbajdžanskim napadom leta 2022 svoje članstvo zamrznila,[6] kasneje pa napovedala izstop iz zveze.[7] Armenski premier je beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, katerega država je tudi članica organizacije, obtožil sodelovanja pri načrtovanju azerbajdžanskega napada.[8]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Taylor & Francis (2020). »Republic of Crimea«. The Territories of the Russian Federation 2020. Routledge. ISBN 978-1-003-00706-7.
Note: The territories of the Crimean peninsula, comprising Sevastopol City and the Republic of Crimea, remained internationally recognised as constituting part of Ukraine, following their annexation by Russia in March 2014.
- ↑ ed, Alexei G. Arbatov ... (1999). Russia and the West : the 21st century security environment. Armonk, NY [u.a.]: Sharpe. str. 62. ISBN 978-0765604323. Arhivirano iz spletišča dne 23. avgusta 2019. Pridobljeno 25. februarja 2015.
- ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2014. Pridobljeno 24. decembra 2014.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava) - ↑ »Парламентские делегации Республики Сербия и Исламской Республики Афганистан получили статус наблюдателей при Парламентской Ассамблее ОДКБ«. odkb-csto.org. Arhivirano iz spletišča dne 23. julija 2013. Pridobljeno 13. aprila 2013.
- ↑ »Tajikistan Reportedly Calls On Allies For Help With Security Challenges From Afghanistan«. RadioFreeEurope/RadioLiberty (v angleščini).
- ↑ Ռ/Կ, «Ազատություն» (23. februar 2024). »Armenia's Membership In Russian-Led Defense Bloc 'Frozen'«. «Ազատ Եվրոպա/Ազատություն» ռադիոկայան (v armenščini). Pridobljeno 13. junija 2024.
- ↑ »Armenia to quit Russia's military alliance amid split with Putin«. POLITICO (v britanski angleščini). 12. junij 2024. Pridobljeno 13. junija 2024.
- ↑ »Neither Pashinyan nor Armenian officials will visit Belarus while Lukashenko is president«. Armenpress (v angleščini). Pridobljeno 13. junija 2024.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
