Zemljepisno lastno ime: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 18:27, 18. november 2023

Zemljepísna lástna iména ali toponími^[1] (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd. Pišemo jih z veliko začetnico.^[2] Zemljepisna lastna imena so lahko naselbinska ali nenaselbinska; naselbinska so imena mest (Trst), vasi (Žirovnica), trgov (Pliberk) in zaselkov (Lome), nenaselbinska pa vsa druga. Lahko so enobesedna (Ljubljana, Gorica) ali večbesedna (Šmarje pri Jelšah, Severna Amerika, Spodnja Šiška). Večinoma so enodelna (Dramlje, Šmarje pri Jelšah), nekatera pa dvodelna (Ljubljana Bežigrad).^[3]

Veda o izvoru in pomenu toponimov, raziskovanje ter dejavnosti in postopki dajanja toponimov se imenuje toponomastika.

Naselbinska imena[uredi | uredi kodo]

Naselbinska imena pogosto povzročajo težave pri zapisu, kar je razvidno na napačnem zapisu naselja Uršna sela

Naselbinska imena so imena mest, vasi, trgov in zaselkov, ne pa tudi mestnih predelov oziroma delov naselbin.^[2] Za imena delov naselbin (Pobrežje, Zelena jama) veljajo ista pravila kakor za nenaselbinska imena.^[3]

Enodelna naselbinska imena[uredi | uredi kodo]

Enodelna naselbinska imena pišemo z veliko začetnico (Metlika, Benetke, Kairo, Vače, Lome, Velikovec).^[4]^[2]

Večbesedna naselbinska imena[uredi | uredi kodo]

Vse sestavine večbesednih naselbinskih imen pišemo z veliko začetnico (Škofja Loka, Kranjska Gora, Pri Treh Hišah) razen samostalnikov mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje, če so na neprvem mestu v večbesednem imenu: Novo mesto, Stari trg, Stara vas, Spodnja vesca, Opatje selo, Uršna sela, Dolenje selce, Ribiško naselje.^[4]^[3] Z malo začetnico pišemo tudi neprve predloge (Črni Vrh nad Idrijo, Most na Soči).^[3]

Kadar imena naselij iz drugih jezikov vsebujejo besede vas, mesto, trg, selo, jih pri slovenjenju ali prevajanju pišemo z malo začetnico (Devinska Nova vas), če pa jih ne slovenimo, ohranjamo tujo pisavo tudi glede velike začetnice (Dìvinská Nová Ves).^[3]

Če naselbinsko ime vsebuje nenaselbinsko določilo, to ohrani svoje pisanje: Gradišče v Slovenskih goricah, Zavrh pod Šmarno goro, Sv. Duh na Ostrem vrhu.^[3]^[5]

Dvojna naselbinska imena[uredi | uredi kodo]

Dvojna naselbinska imena so redka in poimenujejo dve naselbini. Posamezni sestavini se loči z nestičnim vezajem. To ločilo med dvema imenoma govori o sklonljivosti obeh sestavin: Šmarje - Sap, Gorenja vas - Reteče, Pri Cerkvi - Struge.^[3]^[6]

Nenaselbinska imena[uredi | uredi kodo]

V nenaselbinskih imenih pišemo prvo sestavino zmeraj z veliko začetnico, neprve sestavine pa z malo, če že same niso lastno ime (Zelena jama, Ulica stare pravde, Vodovodna cesta, Kongresni trg; Julijske Alpe, Zadnja Trenta, Cesta v Mestni log, Velika Karlovica, Južna Amerika, Severna Irska).^[3]

Med nenaselbinska zemljepisna imena spadajo imena:^[4]^[2]

celin (Evropa, Severna Amerika);
držav (Slovenija, Črna gora, Združene države Amerike);
dežel, delov držav (Kalifornija);
pokrajin (Gorenjska, Tirolska);
voda:
- oceanov (Atlantski ocean, Tihi ocean);
- morij (Jadransko morje);
- zalivov (Botniški zaliv);
- jezer (Blejsko jezero, Bodensko jezero);
- rek in potokov (Drava, Reka svetega Lovrenca, Framski potok);
- slapov (Rinka, Martuljški slapovi);
vzpetin:
- gorovij in hribovij (Julijske Alpe, Škofjeloško hribovje);
- gora (Triglav, Velika Mojstrovka);
ravnin:
- planot (Panonska nižina);
- dolin (Logarska dolina);
- kotlin (Ljubljanska kotlina);
- polj (Ljubljansko polje);
jam (Divaška jama);
puščav (Sahara);
otokov, otočij (Krk, Brioni, Sveta Helena, Fidži, Eolsko otočje,) in polotokov (Istra, Kalifornijski polotok);
delov naselbin (Tabor, Šiška, Zelena jama);
prometnic (Gosposka ulica) itd.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

ledinska imena

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ »toponim«. portal Fran 5.0. 3. december 2017. Pridobljeno 17. januarja 2017.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Toporišič (1992).
↑ ^3,0 ^3,1 ^3,2 ^3,3 ^3,4 ^3,5 ^3,6 ^3,7 Slovenski pravopis 2001 – SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
↑ ^4,0 ^4,1 ^4,2 Skaza (2006), str. 14–19.
↑ Dobrovoljc (2014).
↑ Dobrovoljc (2013).

Viri[uredi | uredi kodo]

Helena Dobrovoljc, 2013: Zapis in sklanjanje imena »Gozd - Martuljek«. Jezikovna svetovalnica, http://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 16. 1. 2017.
Helena Dobrovoljc, 2014: Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«. Jezikovna svetovalnica, http://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 16. 1. 2017.
J. Skaza: Žepni pravopis za vsakdanjo rabo: pravopisna pravila, slogovni in pravopisni zgledi, Ljubljana, Jutro, 2006, str. 14–19.
Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: zemljepisno lastno ime.

[1] »toponim«. portal Fran 5.0. 3. december 2017. Pridobljeno 17. januarja 2017.

[ESJ-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Toporišič (1992).

[SP-3] 3,0 ^3,1 ^3,2 ^3,3 ^3,4 ^3,5 ^3,6 ^3,7 Slovenski pravopis 2001 – SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.

[Skaza-4] 4,0 ^4,1 ^4,2 Skaza (2006), str. 14–19.

[5] Dobrovoljc (2014).

[6] Dobrovoljc (2013).

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-[[Slika:Apače.JPG|thumb|right|250px|Prometni znak za [[Apače, Kidričevo|Apače]]]]
+[[slika:Apače.JPG|thumb|right|250px|Prometni znak za [[Apače, Kidričevo|Apače]]]]
-'''Zemljepisna lastna imena''' ali '''toponím'''<ref>http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3802531/toponim?View=1&Query=toponim, vpogled: 17. 1. 2017.</ref> (izvirno iz [[grščina|grščine]], τόπος »[[kraj]]« in ὄνομα = »[[ime]]«) so vrsta [[lastno ime|lastnih imen]], s katerimi individualno poimenujemo [[kraj]]e, [[pokrajina|pokrajine]], [[dežela|dežele]], [[država|države]], [[nebesno telo|nebesna telesa]], [[vodno telo|vode]], [[vzpetina|vzpetine]], [[polje|polja]], [[puščava|puščave]], mestne predele, [[ulica|ulice]], [[trg]]e ipd. Pišemo jih z [[velika začetnica|veliko začetnico]].<ref name=ESJ>Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.</ref> Zemljepisna lastna imena so lahko naselbinska ali nenaselbinska;  naselbinska so imena [[mesto|mest]] (''Trst''), [[vas]]i (''Kranjska Gora''), [[Trg (naselje)|trgov]] (''Pliberk'') in [[zaselek|zaselkov]] (''Lome''), nenaselbinska pa vsa druga. Lahko so enobesedna (''Ljubljana'', ''Gorica'') ali večbesedna (''Šmarje pri Jelšah'', ''Severna Amerika'', ''Spodnja Šiška''). Večinoma so enodelna (''Dramlje'', ''Šmarje pri Jelšah''), nekatera pa dvodelna (''Ljubljana Bežigrad'').<ref name=SP>Slovenski pravopis 2001 – SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.</ref>
+'''Zemljepísna lástna iména''' ali '''toponími'''<ref>{{navedi splet|url= http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3802531/toponim?View=1&Query=toponim|title= toponim|work= [[Fran (jezikovni portal)|portal Fran]] 5.0|date= 2017-12-03|accessdate= 2017-01-17}}</ref> (izvirno iz [[grščina|grščine]], τόπος – ''[[kraj]]'' in ὄνομα – ''[[ime]]'') so vrsta [[lastno ime|lastnih imen]], s katerimi individualno poimenujemo [[naselje|naselja]], [[pokrajina|pokrajine]], [[dežela|dežele]], [[država|države]], [[astronomsko telo|astronomska telesa]], [[vodno telo|vode]], vzpetine, [[polje|polja]], [[puščava|puščave]], mestne predele, [[ulica|ulice]], [[trg]]e ipd. Pišemo jih z [[velika začetnica|veliko začetnico]].<ref name=ESJ>{{sktxt|Toporišič|1992}}.</ref> Zemljepisna lastna imena so lahko naselbinska ali nenaselbinska; naselbinska so imena [[mesto|mest]] (''[[Trst]]''), [[vas]]i (''[[Žirovnica]]''), [[Trg (naselje)|trgov]] (''[[Pliberk]]'') in [[zaselek|zaselkov]] (''[[Lome]]''), nenaselbinska pa vsa druga. Lahko so enobesedna (''[[Ljubljana]]'', ''[[Gorica]]'') ali večbesedna (''[[Šmarje pri Jelšah]]'', ''[[Severna Amerika]]'', ''[[Spodnja Šiška]]''). Večinoma so enodelna (''[[Dramlje]]'', ''Šmarje pri Jelšah''), nekatera pa dvodelna (''[[Ljubljana Bežigrad]]'').<ref name=SP>Slovenski pravopis 2001 – SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.</ref>
 Veda o izvoru in pomenu toponimov, raziskovanje ter dejavnosti in postopki dajanja toponimov se imenuje [[toponomastika]].
 == Naselbinska imena ==
+[[slika:Uršna Sela - tabla.jpg|thumb|right|250px|Naselbinska imena pogosto povzročajo težave pri zapisu, kar je razvidno na napačnem zapisu naselja [[Uršna sela]]]]
-Naselbinska imena so imena mest, vasi, trgov in zaselkov, ne pa tudi mestnih predelov oziroma delov naselbin.<ref name=ESJ/> Za imena delov naselbin (''Pobrežje'', ''Zelena jama'') veljajo ista pravila kakor za nenaselbinska imena.<ref name=SP/>
+Naselbinska imena so imena mest, vasi, trgov in zaselkov, ne pa tudi mestnih predelov oziroma delov naselbin.<ref name=ESJ/> Za imena delov naselbin (''[[Pobrežje]]'', ''Zelena jama'') veljajo ista pravila kakor za nenaselbinska imena.<ref name=SP/>
 === Enodelna naselbinska imena ===
-Enodelna naselbinska imena pišemo z veliko začetnico ('''''M'''etlika'', '''''B'''enetke'', '''''K'''airo'', '''''V'''ače'', '''''L'''ome'', '''''V'''elikovec'').<ref name=Skaza>J. Skaza: Žepni pravopis za vsakdanjo rabo: pravopisna pravila, slogovni in pravopisni zgledi, Ljubljana, Jutro, 2006, str. 14–19.</ref><ref name=ESJ/>
+Enodelna naselbinska imena pišemo z veliko začetnico ('''''M'''etlika'', '''''B'''enetke'', '''''K'''airo'', '''''V'''ače'', '''''L'''ome'', '''''V'''elikovec'').<ref name=Skaza>{{sktxt|Skaza|2006|p=14–19}}.</ref><ref name=ESJ />
 === Večbesedna naselbinska imena ===
-Vse sestavine večbesednih naselbinskih imen pišemo z veliko začetnico ('''''Š'''kofja '''L'''oka'', '''''K'''ranjska '''G'''ora'', '''''P'''ri '''T'''reh '''H'''išah'') razen samostalnikov ''mesto'', ''trg'', ''vas'' (''vesca''), ''selo'' (''sela'', ''selce''), ''naselje'', če so na neprvem mestu v večbesednem imenu: ''Novo '''m'''esto'', ''Stari '''t'''rg'', ''Stara '''v'''as'', ''Spodnja '''v'''esca'', ''Opatje '''s'''elo'', ''Uršna '''s'''ela'', ''Dolenje '''s'''elce'', ''Ribiško '''n'''aselje''.<ref name=Skaza/><ref name=SP/> Z malo začetnico pišemo tudi neprve [[predlog]]e (''Črni Vrh '''n'''ad Idrijo'', ''Most '''n'''a Soči'').<ref name=SP/>
+Vse sestavine večbesednih naselbinskih imen pišemo z veliko začetnico ([[Škofja Loka|'''''Š'''kofja '''L'''oka'']], '''''K'''ranjska '''G'''ora'', '''''P'''ri '''T'''reh '''H'''išah'') razen samostalnikov ''mesto'', ''trg'', ''vas'' (''vesca''), ''selo'' (''sela'', ''selce''), ''naselje'', če so na neprvem mestu v večbesednem imenu: [[Novo mesto|''Novo '''m'''esto'']], [[Stari trg|''Stari '''t'''rg'']], [[Stara vas|''Stara '''v'''as'']], [[Spodnja vesca|''Spodnja '''v'''esca'']], [[Opatje selo|''Opatje '''s'''elo'']], [[Uršna sela|''Uršna '''s'''ela'']], [[Dolenje selce|''Dolenje '''s'''elce'']], [[Ribiško naselje|''Ribiško '''n'''aselje'']].<ref name=Skaza/><ref name=SP/> Z malo začetnico pišemo tudi neprve [[predlog]]e ([[Črni Vrh nad Idrijo|''Črni Vrh '''n'''ad Idrijo'']], [[Most na Soči|''Most '''n'''a Soči'']]).<ref name=SP/>
-Kadar imena naselij iz drugih jezikov vsebujejo besede '''''vas'', ''mesto'', ''trg'', ''selo,''''' jih pri slovenjenju ali prevajanju pišemo z malo začetnico (''Devinska Nova '''v'''as''), če pa jih ne slovenimo, ohranjamo tujo pisavo tudi glede velike začetnice (''Dìvinská Nová '''V'''es'').<ref name=SP/>
+Kadar imena naselij iz drugih jezikov vsebujejo besede '''''vas'', ''mesto'', ''trg'', ''selo,''''' jih pri slovenjenju ali prevajanju pišemo z malo začetnico ([[Devinska Nova vas|''Devinska Nova '''v'''as'']]), če pa jih ne slovenimo, ohranjamo tujo pisavo tudi glede velike začetnice (''Dìvinská Nová '''V'''es'').<ref name=SP/>
-Če naselbinsko ime vsebuje nenaselbinsko določilo, to ohrani svoje pisanje: ''Gradišče v Slovenskih goricah'', ''Zavrh pod Šmarno goro'', ''Sv. Duh na Ostrem vrhu''.<ref name=SP/><ref>Helena Dobrovoljc, 2014: Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«. Jezikovna svetovalnica, http://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 16. 1. 2017.</ref>
+Če naselbinsko ime vsebuje nenaselbinsko določilo, to ohrani svoje pisanje: ''[[Gradišče v Slovenskih goricah]]'', ''[[Zavrh pod Šmarno goro]]'', ''[[Sv. Duh na Ostrem vrhu]]''.<ref name=SP/><ref>{{sktxt|Dobrovoljc|2014}}.</ref>
 ==== Dvojna naselbinska imena ====
-Dvojna naselbinska imena so redka in poimenujejo dve naselbini. Posamezni sestavini ločimo z nestičnim [[vezaj]]em. To ločilo med dvema imenoma govori o sklonljivosti obeh sestavin: ''Šmarje - Sap'', ''Gorenja vas - Reteče'', ''Pri Cerkvi - Struge''.<ref name=SP/><ref>Helena Dobrovoljc, 2013: Zapis in sklanjanje imena »Gozd - Martuljek«. Jezikovna svetovalnica, http://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 16. 1. 2017.</ref>
+Dvojna naselbinska imena so redka in poimenujejo dve naselbini. Posamezni sestavini se loči z nestičnim [[vezaj]]em. To ločilo med dvema imenoma govori o sklonljivosti obeh sestavin: ''[[Šmarje - Sap]]'', ''[[Gorenja vas - Reteče]]'', ''[[Pri Cerkvi - Struge]]''.<ref name=SP /><ref>{{sktxt|Dobrovoljc|2013}}.</ref>
 == Nenaselbinska imena ==
-V nenaselbinskih imenih pišemo prvo sestavino zmeraj z veliko začetnico, neprve sestavine pa z malo, če že same niso lastno ime (''Zelena jama'', ''Ulica stare pravde'', ''Vodovodna cesta'', ''Kongresni trg'';  ''Julijske Alpe'', ''Zadnja Trenta'', ''Cesta v Mestni log'', ''Velika Karlovica'', ''Južna Amerika'', ''Severna Irska'').<ref name=SP/>
+V nenaselbinskih imenih pišemo prvo sestavino zmeraj z veliko začetnico, neprve sestavine pa z malo, če že same niso lastno ime (''Zelena jama'', ''Ulica stare pravde'', ''Vodovodna cesta'', ''Kongresni trg'';  ''[[Julijske Alpe]]'', ''[[Zadnja Trenta]]'', ''Cesta v Mestni log'', ''Velika Karlovica'', ''[[Južna Amerika]]'', ''[[Severna Irska]]'').<ref name=SP />
-Med nenaselbinska zemljepisna imena spadajo imena:<ref name=Skaza/><ref name=ESJ/>
-* [[celina|celin]] (''Evropa'', ''Severna Amerika'');
+Med nenaselbinska zemljepisna imena spadajo imena:<ref name=Skaza /><ref name=ESJ />
-* [[država|držav]] (''Slovenija'', Črna gora'', ''združene države Amerike'');
+* [[celina|celin]] (''[[Evropa]]'', ''[[Severna Amerika]]'');
-* dežel, delov držav (''Kalifornija'');
-* [[pokrajina|pokrajin]] (''Gorenjska'', ''Tirolska'');
+* [[država|držav]] (''[[Slovenija]]'', [[Črna gora]]'', ''[[Združene države Amerike]]'');
+* dežel, delov držav (''[[Kalifornija]]'');
+* [[pokrajina|pokrajin]] (''[[Gorenjska]]'', ''[[Tirolska]]'');
 * [[vodno telo|voda]]:
-** [[ocean]]ov (''Atlantik'', ''Tihi ocean'');
+** [[ocean]]ov (''[[Atlantski ocean]]'', ''[[Tihi ocean]]'');
-** [[morje|morij]] (''Jadransko morje'');
+** [[morje|morij]] (''[[Jadransko morje]]'');
-** [[zaliv]]ov (''Botniški zaliv'');
+** [[zaliv]]ov (''[[Botniški zaliv]]'');
-** [[jezero|jezer]] (''Blejsko jezero'', ''Bodensko jezero'');
+** [[jezero|jezer]] (''[[Blejsko jezero]]'', ''[[Bodensko jezero]]'');
-** [[reka|rek]] in [[potok]]ov (''Drava'', ''Reka sv. Lovrenca'', ''Framski potok'');
+** [[reka|rek]] in [[potok]]ov (''[[Drava]]'', ''[[Reka svetega Lovrenca]]'', ''[[Framski potok]]'');
-** [[slap]]ov (''Rinka'', ''Martuljkov slap'');
+** [[slap]]ov (''[[Rinka]]'', ''[[Martuljški slapovi]]'');
-* [[vzpetina|vzpetin]]:
+* vzpetin:
-** [[gorstvo|gorstev]] in [[hribovje|hribovij]] (''Julijske Alpe'', ''Škofjeloško hribovje'');
+** [[gorovje|gorovij]] in [[hribovje|hribovij]] (''[[Julijske Alpe]]'', ''[[Škofjeloško hribovje]]'');
-** [[gora]] (''Triglav'', ''Velika Mojstrovka'');
+** [[gora]] (''[[Triglav]]'', ''[[Velika Mojstrovka]]'');
-* [[ravnina|ravnin]]:
+* ravnin:
-** [[nižina|nižin]] (''Panonska nižina'');
+** [[planota|planot]] (''[[Panonska nižina]]'');
-** [[dolina|dolin]] (''Logarska dolina'');
+** [[dolina|dolin]] (''[[Logarska dolina]]'');
-** [[kotlina|kotlin]] (''Ljubljanska kotlina'');
+** [[kotlina|kotlin]] (''[[Ljubljanska kotlina]]'');
-** polj (''Ljubljansko polje'');
+** polj (''[[Ljubljansko polje]]'');
-* [[kraška jama|jam]] (''Divaška jama'');
+* [[kraška jama|jam]] (''[[Divaška jama]]'');
-* [[puščava|puščav]] (''Sahara'');
+* [[puščava|puščav]] (''[[Sahara]]'');
+* [[otok]]ov, [[otočje|otočij]] (''[[Krk]]'', ''[[Brioni]]'', ''[[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]]'', ''[[Fidži]]'', ''[[Eolsko otočje]]'',) in [[polotok]]ov (''[[Istra]]'', ''[[Kalifornijski polotok]]'');
-* [[otok]]ov (''Krk'', ''Liparski otoki'',jxjxxnxnzjzjzjzjulica'').
+* delov naselbin (''[[Tabor, Ljubljana|Tabor]]'', ''[[Šiška]]'', ''[[Zelena jama]]'');
+* prometnic (''[[Gosposka ulica]]'') itd.
 == Glej tudi ==
-{{commonscat|Place names|toponim}}
 * [[ledinska imena]]
 == Sklici ==
-{{sklici}}
+{{sklici|3}}
+== Viri ==
+{{refbegin|2}}
+* [[Helena Dobrovoljc]], 2013: Zapis in sklanjanje imena »Gozd - Martuljek«. Jezikovna svetovalnica, http://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 16. 1. 2017.
+* Helena Dobrovoljc, 2014: Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«. Jezikovna svetovalnica, http://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 16. 1. 2017.
+* J. Skaza: Žepni pravopis za vsakdanjo rabo: pravopisna pravila, slogovni in pravopisni zgledi, Ljubljana, Jutro, 2006, str. 14–19.
+* [[Jože Toporišič]]: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
+{{refend}}
+{{kategorija v Zbirki|Place names|zemljepisno lastno ime}}
 {{normativna kontrola}}
 [[Kategorija:Geografija]]
 [[Kategorija:Imena]]

Normativna kontrola
Narodne knjižnice	Španija Francija (data) Nemčija Izrael ZDA Latvija Japonska Češka republika 2
Drugo	Faceted Application of Subject Terminology Zgodovinski leksikon Švice