Nelson Mandela: Difference between revisions
known as - o tsebjwa ka |
No edit summary Tags: Visual edit Mobile edit Mobile web edit |
||
Mothalo 74: | Mothalo 74: | ||
[[Seswantšho:Nelson Mandela-2008 (edit).jpg|thumb|275x275px|Nelson Mandela |alt=Mandela ale Johannesburg, ka 13 May 2008]] |
[[Seswantšho:Nelson Mandela-2008 (edit).jpg|thumb|275x275px|Nelson Mandela |alt=Mandela ale Johannesburg, ka 13 May 2008]] |
||
'''Nelson Rolihlahla Mandela''' (O belegwe [[Mosegamanye 18|18 |
'''Nelson Rolihlahla Mandela''' (O belegwe [[Mosegamanye 18|18 Phukwe]][[1918]] - [[Manthole 5|5 Manthole]] [[2013]]) be ele molwela tokologo lera dipolotiki wa [[Afrika Borwa]]. Ebile mopresidente wa Afrika Borwa ngwageng wa 1994 go fihla ka ngwaga wa 1999. Ebe e le motho moso wa pele wa go tlhopiwa go ba mopresidente morago ga tokologo. Mmuso wa gagwe o ile wa shulalanya kgethologoganyo yeo e bego e lebane ke batho baso nageng ya Afrika Borwa, ka go lwantšha bodidi, kgethologano ka mmala le go hlohleletša tekatekano. Dipolotiking ebile moetapele wa mokgahlo wa [[African National Congress]] (ANC) go tloga 1991 go fihla 1997 gape e bile moetapele le kago lefapa la Democratic socialist. Tsa boditshabatshaba, Mandela ebile mongwaledi mogolo wa Non-Aligned Movement gotloga ka 1998 gofihla ka 1999. |
||
O belegwe lapeng la bogoshi ba AbaThembu, Mandela o tsene yunibesithi ya Fort Hare le yunibesithi ya Witwatersrand, mo ailego ake thutela dithuto tsa molao. Go duleng ga gagwe [[Johannesburg]], o ile a tsea karolo dipolotiking a |
O belegwe lapeng la bogoshi ba AbaThembu, Mandela o tsene yunibesithi ya Fort Hare le yunibesithi ya Witwatersrand, mo ailego ake thutela dithuto tsa molao. Go duleng ga gagwe [[Johannesburg]], o ile a tsea karolo dipolotiking a lwantsha mmuso wa kgatelelo, a tsenela mokgahlo wa ANC yaba yo mongwe wa bahlomi ba mokgahlo wa baswa wa ANC. Morago ga mokgahlo wa maburu o seno hlongwa ngwageng wa 1948, Mandela o ile a thoma go tsebega ka 1952 ka morago ga khampheini ya ANC yagoba kgahlanong le mmuso wa kgatelelo, O ile a hlopiwa goba hlogo ya lefapa la Transvaal gape a ba hlogo ya Congress of the people ngwageng wa 1955. Go someng ga gagwe bjale ka ramolao o ile a golegwa makga a mmalwa ka ditatofatso tsa go menola mmuso yena le baetapele ba ANC, ka maswabi baile ba a hlolwa ka molato wago menola mmuso go tloga ngwageng wa 1956 go fihla 1961. Kago hlohleletsa ke Marxism o ile ka sephiring a tsenela lefapa la makomonisi a Afrika borwa (SACP) a fetsa ele omongwe wa ba etapele ba SACP. Mathomong o ke kanne go gwanteng ntle le ntwa, ka tshomisano le mokgahlo wa makomonisi a Afrika Borwa baile ba hloma Lerumo la setshaba (Umkhonto we Sizwe) ka 1961, e le wago senyetša mmuso wa kgatelelo. Ka ngwaga wa 1962, oile a swarwa a latofatswa kago menola mmuso a romelwa kgolegong bophelo ka moka ka Rivonia Trial. |
||
Pele a kgethwa goba moetapele wa Afrika Borwa, Nelson Mandela o be a katane le |
Pele a kgethwa goba moetapele wa Afrika Borwa, Nelson Mandela o be a katane le mmuso wa kgatelelo wa [[Afrika Borwa]] ele moetalapele wa African National Congress. Nelson Mandela o dutše kgolegong mengwaga ye masome pedi supa (27), bontshi ba mengwaga a le [[Robben Island]]. |
||
Nelson Mandela o tsebega bjalo ka tate wa |
Nelson Mandela o tsebega bjalo ka tate wa setshaba, moemedi wa tokologo, le tekano wa batho bohle. |
||
Nelson Mandela o |
Nelson Mandela o tswele kgolegong ka 1990, moo a thomilego go rera tshwarelano lego thoma dipoledišano go fedisa kgethololo [[Afrika Borwa]]. Nelson Mandela o hweditse difoka tse fetago lekgolo mengwageng, se segolo elego [[Nobel Peace Prize]] ka 1993. |
||
Mo pukung ya bana [http://www.education.gov.za/LinkClick.aspx?fileticket=6wVQ7oNeiwU%3D&tabid=862&mid=2427 mo pukung ya bana] ba mo |
Mo pukung ya bana [http://www.education.gov.za/LinkClick.aspx?fileticket=6wVQ7oNeiwU%3D&tabid=862&mid=2427 mo pukung ya bana] ba mo hlaloseditseng ka mokgwa wo: |
||
“Leina la ka ke Nelson Mandela. Ke dula Afrika Borwa, lefase le lebotse le le lego kua tlase ntlheng ya Afrika. Nna le wena re |
“Leina la ka ke Nelson Mandela. Ke dula Afrika Borwa, lefase le lebotse le le lego kua tlase ntlheng ya Afrika. Nna le wena re |
||
dula Afrika-Borwa. Ke |
dula Afrika-Borwa. Ke belegetswe motsaneng wa Mvezo kwa Kapabohlabela ka la 18, ka fao, ke mokgalabe lehono. Tate e be e le kgosi. O ile a mpha leina la Rolihlahla, leo tlhaloso ya lona ka [[Sethosa]] e lego “ramathaithai”. Ke be ke sa le yo monnyane, ke na le ngwaga o tee goba ye mebedi ge batswadi ba hudugela kua Qunu. Matsatsi a ka kua Qunu a bile a mabose kudu. Ge ke gola ke be ke disa dinku le dipudi tsa batswadi ba ka. |
||
Ke be ke bapala le bagwera ba ka kua |
Ke be ke bapala le bagwera ba ka kua masemong. Re be re thutha kua dinokeng gomme re eja todi ya mamepe ao re bego re a rafa diphagong tsa dinose. Ke be ke hlokomela ka mehla gore dinose di se ke tša ntoma. Nkile ka leka go namela tonki. Tsohle di be di lokile gomme gwa senyega ge tonki e ntahlela ka ntshuthung ya meetlwa! |
||
Ge ke na le mengwaga ye 7, tate o ile a nthomela kua sekolong sa kereke. Ke nna motho wa mathomo ka lapeng la |
Ge ke na le mengwaga ye 7, tate o ile a nthomela kua sekolong sa kereke. Ke nna motho wa mathomo ka lapeng la geso wa go tsena sekolo. Tate ga se a tsena sekolo. Re be re swanetse go apara diaparo tse di bonalago kua sekolong, gomme batswadi ba ka ba be ba hloka sa bona kudu go ka nthekela diaparo tša sekolo. Tate o ile a tsea borokgo bja gagwe bja kgale a bo ripa mo matolong a nkapesa. Ke be ke se na lepanta, ka fao tate a tsea lenti a bofa borokgo ka lona mo dinokeng. Le ge go le bjalo, ke be ke thabile, ke thabetse go apara borokgo bjoo. Kua sekolong, morutiši a no mpha leina la Nelson. Nagana fela o fiwa leina le lefsa o setse o na le mengwaga ye 7 ke be ke dula ke thabile ge ke le kua sekolong le ge ke le kua gae. Mma o be a fela a nkanegela dinonwane, gomme ka ithuta dilo tse dintsi mo dinonwaneng tsa gagwe. O nthutile gore ke dule ke ikokobetsa le go ba le tlhompho mo bathong. Tate yena o nthutile go ba bogale. Ke be ke nyaka go ba bogale bjalo ka yena. Ke be ke nyaka go swana le yena. Ke be ke itshela ka melora mo hlogong gore moriri wa ka o be wo mopududu bjalo ka wa gagwe. Ke be ke rata tate. |
||
Fela ka morago ga go ba le mengwaga ye 9, bophelo bja ka bo ile bja fetoga ka gobane tate o ile a hlokagala. Ke ile ka swanela go phutha dilo tša ka tše mmalwa gomme ka tloga le mma ra ya lagaeng le lefsa. Go be go le bohloko mo go nna go tloga Qunu. Ke ile ka retologa, ka lebelela morago go bona legae la |
Fela ka morago ga go ba le mengwaga ye 9, bophelo bja ka bo ile bja fetoga ka gobane tate o ile a hlokagala. Ke ile ka swanela go phutha dilo tša ka tše mmalwa gomme ka tloga le mma ra ya lagaeng le lefsa. Go be go le bohloko mo go nna go tloga Qunu. Ke ile ka retologa, ka lebelela morago go bona legae la geso le lethabo leo ke bego ke le tlogela kua morago. Ke ile ka yo dula le Malome Jongi kua Mqhekezweni motseng wa kgauswi. O be a le mokgotse yo mogolo wa tate. Ke be ke hlologela Qunu le balapa bao ba setsego, fela bophelo bja ka le Malome Jongi e be e le bjo bobose kudu. Ke be ke bapala le morwa wa gagwe, Justice, gomme re ipshina kudu. Re be re namela dipere, re soma ka tšhengwaneng, re bapala ka masemong a matalana ebile re thutha ka nokeng. Malome o be a ntshwere bjalo ka ngwana wa gagwe. |
||
Ke ile ka tsena sekolo sa kgauswi. Ge ke le mengwaga ye 16 Malome Jongi o ile a nthomela kua Sekolong sa [[Clarkebury]]. Go no swana le tate, malome le yena o be a dumela gore thuto e bohlokwa. Ka morago ga mengwaga ye 16 ke ile ka ya kua Sekolong se se Phagamego sa [[Healdtown]]. Ke be ke |
Ke ile ka tsena sekolo sa kgauswi. Ge ke le mengwaga ye 16 Malome Jongi o ile a nthomela kua Sekolong sa [[Clarkebury]]. Go no swana le tate, malome le yena o be a dumela gore thuto e bohlokwa. Ka morago ga mengwaga ye 16 ke ile ka ya kua Sekolong se se Phagamego sa [[Healdtown]]. Ke be ke soma ka maatla kua sekolong. Ke itse go fetsa sekolo ka ya Yunibesithing ya Fort Hare. Ka nako yeo ke be ke na le mengwaga ye 21. |
||
Ge ke be ke na le mengwaga ye 16, Malome Jongi o ile a nthomela kua sekolong sa Clarkebury. Go no swana le tate, malome o be a dumela gore thuto e bohlokwa kudu. Clarkebury e be e le botsana e sa swane le Mqhekezweni. Sekolo sa gona se be se agilwe ka sehlopha sa meago ya sekoloneale ye masomepedinne. |
Ge ke be ke na le mengwaga ye 16, Malome Jongi o ile a nthomela kua sekolong sa Clarkebury. Go no swana le tate, malome o be a dumela gore thuto e bohlokwa kudu. Clarkebury e be e le botsana e sa swane le Mqhekezweni. Sekolo sa gona se be se agilwe ka sehlopha sa meago ya sekoloneale ye masomepedinne. |
||
Ka |
Ka letsatsi la mathomo la dithuto ke ile ka bona diputsu tsa ka tse difsa. Ge ke tsena ka klaseng diputsu tsa ka tsa thelela mo lebatong le le phadimago la go dirwa ka kota, ka bona basetsana ba babedi ba ba dutsego ka pele ba bogetse mosepelo wa ka wa manyeme ba hwile ka disego. Ke ile ka napa ka tseba yo mongwe wa basetsana bao gomme a ba mogwera wa ka yo bohlokwa kua Clarkebury. |
||
Ka pela ke ile ka tlwaela bophelo bja Clarkebury. Ke be ke raloka dipapadi |
Ka pela ke ile ka tlwaela bophelo bja Clarkebury. Ke be ke raloka dipapadi tse dintsinyana, gomme bokgoni bja ka bo le magareng. Bontsi bja baithutikanna ba be ba ntshiya mo lepatlelong ba bile ba mphala ka klaseng. Ke be ke swanetse go ithuta ke babaletse gore ke fihle mo ba lego gona. |
||
Ka morago ga go thoma ka go fokola ke ile ka kgona go |
Ka morago ga go thoma ka go fokola ke ile ka kgona go oketsa tswelopele ya ka, gomme ka tswelela mo Fomong ya boraro (Mphato wa 10) ka mengwaga ye mebedi sebakeng sa ye meraro. Ke be ke swara ka pela: thereso ke gore ke be ke soma ka maatla. Ge ke le bogolo bja mengwaga ye 21, ke ile ka yo ithuta kua Yunibesithi ya Fort Hare. Fela tseo ke ditaba tsa nako ye nngwe. |
||
Ge ke be ke sa le |
Ge ke be ke sa le mosemanyana, ke be ke dula motseng wa [[Qunu]]. Re be re na le melatswana ye e hlwekilego le dithaba tse ditala. Dinku, dipudi le dikgomo di be di fula fela mo motseng. Go be go se na ditsela tsa dikoloi. Go be go na le ditsejana tsa maoto fela. Re be re dula ka mengwakong ya go bopsa ka mobu. Re be re na le mengwakwana ye meraro. Wo mongwe e le wa go apeela, wo mongwe e le wa go robala gomme wo mongwe e le wa go bolokela dilo. Re be re ekga meetse kua nokeng. Mma o be a apea ka pitsa ya maoto a mararo. Re be re eja setampa se se hlakantswego le dinawa seo se bitswago “umngqusho” ka Sethosa. Maswi e be e le a mantsi kudu. E be e le a dipudi le a dikgomo 6. |
||
Ge ke le yo mogolwanyana ke ile ka hudugela kua [[Gauteng]] (Johannesburg). Gona kua ke ile ka dula Alekesanta (re be re e |
Ge ke le yo mogolwanyana ke ile ka hudugela kua [[Gauteng]] (Johannesburg). Gona kua ke ile ka dula Alekesanta (re be re e bitsa Alex, ge re e khutsofatsa). Ke ile ka makatswa ke bogolo bja Johannesburg. Bophelo bja gona bo be bo sa swane le bja Kapabohlabela. Moya wa gona o be o tshilafetse ka lebaka la musi. Go be go le kotsi kudu go sepela bosego. Batho ba be ba dula ka dintlong tse dinnyane tsa khutlonne tsa go swana le mapokisi a mankgwari. Re be re se na mohlagase goba meetse a pompo. |
||
Gomme seo ke bego ke se rata ka Alex ke gore batho ba gona ba be ba |
Gomme seo ke bego ke se rata ka Alex ke gore batho ba gona ba be ba etswa mafelong a go fapana. Ka moka ba bolela maleme a go fapana. Bangwe ba be ba bolela [[Sezulu]], [[Sesotho]], [[Sepedi]] le [[Setsonga]]. Le ge Alex e be e fapana kudu le Qunu, ke be ke ipshina ka go dula gona.” |
||
== Thuto go tšwa tonking == |
== Thuto go tšwa tonking == |
Thumeletšo go tloga ka 18:58, 6 Mopitlo 2024
Motlhomphegi Nelson Mandela OMP RE OM AC CC OJ GCStJ QC GCIH BR | |
---|---|
Mopresidente wa Afrika Borwa | |
Mo setulong 10 Motsheganong 1994 – 14 Seetebosigo 1999 | |
Motlatsi | Thabo Mbeki F. W. de Klerk |
A eteletšwego pele ke | F. W. de Klerk ka Mopresidente wa Naga |
A hlatlangwa ke | Thabo Mbeki |
Ditshidimošo tša gagwe | |
O belegwe | Rolihlahla Mandela 18 Phukwi 1918 Mvezo, Cape Province, Union of South Africa |
O hlokofetše | 5
Manthole 2013 Johannesburg, Gauteng, Afrika Borwa | (aged 95)
Lefelo la khutšo | Mandela Graveyard Qunu, Kapa Botlhaba 31°48′21.8″S 28°36′52.7″E / 31.806056°S 28.614639°E |
Setšhaba | Afrika Borwa |
Mokgatlo wa dipolotiki | African National Congress |
Other political affiliations | South African Communist Party |
Molekane(ba) |
|
Bana |
|
Mo tharing ya | |
Mošomo (ka go šoma) | |
O tsebjwa ka | Anti-Apartheid Movement |
Awards |
|
Ditiro tse di itsegeng | Long Walk to Freedom |
Mosaeno | |
Webosaete | www.nelsonmandela.org |
Sereto | Madiba Tata Dalibunga |
Nelson Rolihlahla Mandela (O belegwe 18 Phukwe1918 - 5 Manthole 2013) be ele molwela tokologo lera dipolotiki wa Afrika Borwa. Ebile mopresidente wa Afrika Borwa ngwageng wa 1994 go fihla ka ngwaga wa 1999. Ebe e le motho moso wa pele wa go tlhopiwa go ba mopresidente morago ga tokologo. Mmuso wa gagwe o ile wa shulalanya kgethologoganyo yeo e bego e lebane ke batho baso nageng ya Afrika Borwa, ka go lwantšha bodidi, kgethologano ka mmala le go hlohleletša tekatekano. Dipolotiking ebile moetapele wa mokgahlo wa African National Congress (ANC) go tloga 1991 go fihla 1997 gape e bile moetapele le kago lefapa la Democratic socialist. Tsa boditshabatshaba, Mandela ebile mongwaledi mogolo wa Non-Aligned Movement gotloga ka 1998 gofihla ka 1999.
O belegwe lapeng la bogoshi ba AbaThembu, Mandela o tsene yunibesithi ya Fort Hare le yunibesithi ya Witwatersrand, mo ailego ake thutela dithuto tsa molao. Go duleng ga gagwe Johannesburg, o ile a tsea karolo dipolotiking a lwantsha mmuso wa kgatelelo, a tsenela mokgahlo wa ANC yaba yo mongwe wa bahlomi ba mokgahlo wa baswa wa ANC. Morago ga mokgahlo wa maburu o seno hlongwa ngwageng wa 1948, Mandela o ile a thoma go tsebega ka 1952 ka morago ga khampheini ya ANC yagoba kgahlanong le mmuso wa kgatelelo, O ile a hlopiwa goba hlogo ya lefapa la Transvaal gape a ba hlogo ya Congress of the people ngwageng wa 1955. Go someng ga gagwe bjale ka ramolao o ile a golegwa makga a mmalwa ka ditatofatso tsa go menola mmuso yena le baetapele ba ANC, ka maswabi baile ba a hlolwa ka molato wago menola mmuso go tloga ngwageng wa 1956 go fihla 1961. Kago hlohleletsa ke Marxism o ile ka sephiring a tsenela lefapa la makomonisi a Afrika borwa (SACP) a fetsa ele omongwe wa ba etapele ba SACP. Mathomong o ke kanne go gwanteng ntle le ntwa, ka tshomisano le mokgahlo wa makomonisi a Afrika Borwa baile ba hloma Lerumo la setshaba (Umkhonto we Sizwe) ka 1961, e le wago senyetša mmuso wa kgatelelo. Ka ngwaga wa 1962, oile a swarwa a latofatswa kago menola mmuso a romelwa kgolegong bophelo ka moka ka Rivonia Trial.
Pele a kgethwa goba moetapele wa Afrika Borwa, Nelson Mandela o be a katane le mmuso wa kgatelelo wa Afrika Borwa ele moetalapele wa African National Congress. Nelson Mandela o dutše kgolegong mengwaga ye masome pedi supa (27), bontshi ba mengwaga a le Robben Island.
Nelson Mandela o tsebega bjalo ka tate wa setshaba, moemedi wa tokologo, le tekano wa batho bohle.
Nelson Mandela o tswele kgolegong ka 1990, moo a thomilego go rera tshwarelano lego thoma dipoledišano go fedisa kgethololo Afrika Borwa. Nelson Mandela o hweditse difoka tse fetago lekgolo mengwageng, se segolo elego Nobel Peace Prize ka 1993.
Mo pukung ya bana mo pukung ya bana ba mo hlaloseditseng ka mokgwa wo:
“Leina la ka ke Nelson Mandela. Ke dula Afrika Borwa, lefase le lebotse le le lego kua tlase ntlheng ya Afrika. Nna le wena re dula Afrika-Borwa. Ke belegetswe motsaneng wa Mvezo kwa Kapabohlabela ka la 18, ka fao, ke mokgalabe lehono. Tate e be e le kgosi. O ile a mpha leina la Rolihlahla, leo tlhaloso ya lona ka Sethosa e lego “ramathaithai”. Ke be ke sa le yo monnyane, ke na le ngwaga o tee goba ye mebedi ge batswadi ba hudugela kua Qunu. Matsatsi a ka kua Qunu a bile a mabose kudu. Ge ke gola ke be ke disa dinku le dipudi tsa batswadi ba ka.
Ke be ke bapala le bagwera ba ka kua masemong. Re be re thutha kua dinokeng gomme re eja todi ya mamepe ao re bego re a rafa diphagong tsa dinose. Ke be ke hlokomela ka mehla gore dinose di se ke tša ntoma. Nkile ka leka go namela tonki. Tsohle di be di lokile gomme gwa senyega ge tonki e ntahlela ka ntshuthung ya meetlwa!
Ge ke na le mengwaga ye 7, tate o ile a nthomela kua sekolong sa kereke. Ke nna motho wa mathomo ka lapeng la geso wa go tsena sekolo. Tate ga se a tsena sekolo. Re be re swanetse go apara diaparo tse di bonalago kua sekolong, gomme batswadi ba ka ba be ba hloka sa bona kudu go ka nthekela diaparo tša sekolo. Tate o ile a tsea borokgo bja gagwe bja kgale a bo ripa mo matolong a nkapesa. Ke be ke se na lepanta, ka fao tate a tsea lenti a bofa borokgo ka lona mo dinokeng. Le ge go le bjalo, ke be ke thabile, ke thabetse go apara borokgo bjoo. Kua sekolong, morutiši a no mpha leina la Nelson. Nagana fela o fiwa leina le lefsa o setse o na le mengwaga ye 7 ke be ke dula ke thabile ge ke le kua sekolong le ge ke le kua gae. Mma o be a fela a nkanegela dinonwane, gomme ka ithuta dilo tse dintsi mo dinonwaneng tsa gagwe. O nthutile gore ke dule ke ikokobetsa le go ba le tlhompho mo bathong. Tate yena o nthutile go ba bogale. Ke be ke nyaka go ba bogale bjalo ka yena. Ke be ke nyaka go swana le yena. Ke be ke itshela ka melora mo hlogong gore moriri wa ka o be wo mopududu bjalo ka wa gagwe. Ke be ke rata tate.
Fela ka morago ga go ba le mengwaga ye 9, bophelo bja ka bo ile bja fetoga ka gobane tate o ile a hlokagala. Ke ile ka swanela go phutha dilo tša ka tše mmalwa gomme ka tloga le mma ra ya lagaeng le lefsa. Go be go le bohloko mo go nna go tloga Qunu. Ke ile ka retologa, ka lebelela morago go bona legae la geso le lethabo leo ke bego ke le tlogela kua morago. Ke ile ka yo dula le Malome Jongi kua Mqhekezweni motseng wa kgauswi. O be a le mokgotse yo mogolo wa tate. Ke be ke hlologela Qunu le balapa bao ba setsego, fela bophelo bja ka le Malome Jongi e be e le bjo bobose kudu. Ke be ke bapala le morwa wa gagwe, Justice, gomme re ipshina kudu. Re be re namela dipere, re soma ka tšhengwaneng, re bapala ka masemong a matalana ebile re thutha ka nokeng. Malome o be a ntshwere bjalo ka ngwana wa gagwe.
Ke ile ka tsena sekolo sa kgauswi. Ge ke le mengwaga ye 16 Malome Jongi o ile a nthomela kua Sekolong sa Clarkebury. Go no swana le tate, malome le yena o be a dumela gore thuto e bohlokwa. Ka morago ga mengwaga ye 16 ke ile ka ya kua Sekolong se se Phagamego sa Healdtown. Ke be ke soma ka maatla kua sekolong. Ke itse go fetsa sekolo ka ya Yunibesithing ya Fort Hare. Ka nako yeo ke be ke na le mengwaga ye 21.
Ge ke be ke na le mengwaga ye 16, Malome Jongi o ile a nthomela kua sekolong sa Clarkebury. Go no swana le tate, malome o be a dumela gore thuto e bohlokwa kudu. Clarkebury e be e le botsana e sa swane le Mqhekezweni. Sekolo sa gona se be se agilwe ka sehlopha sa meago ya sekoloneale ye masomepedinne.
Ka letsatsi la mathomo la dithuto ke ile ka bona diputsu tsa ka tse difsa. Ge ke tsena ka klaseng diputsu tsa ka tsa thelela mo lebatong le le phadimago la go dirwa ka kota, ka bona basetsana ba babedi ba ba dutsego ka pele ba bogetse mosepelo wa ka wa manyeme ba hwile ka disego. Ke ile ka napa ka tseba yo mongwe wa basetsana bao gomme a ba mogwera wa ka yo bohlokwa kua Clarkebury.
Ka pela ke ile ka tlwaela bophelo bja Clarkebury. Ke be ke raloka dipapadi tse dintsinyana, gomme bokgoni bja ka bo le magareng. Bontsi bja baithutikanna ba be ba ntshiya mo lepatlelong ba bile ba mphala ka klaseng. Ke be ke swanetse go ithuta ke babaletse gore ke fihle mo ba lego gona.
Ka morago ga go thoma ka go fokola ke ile ka kgona go oketsa tswelopele ya ka, gomme ka tswelela mo Fomong ya boraro (Mphato wa 10) ka mengwaga ye mebedi sebakeng sa ye meraro. Ke be ke swara ka pela: thereso ke gore ke be ke soma ka maatla. Ge ke le bogolo bja mengwaga ye 21, ke ile ka yo ithuta kua Yunibesithi ya Fort Hare. Fela tseo ke ditaba tsa nako ye nngwe.
Ge ke be ke sa le mosemanyana, ke be ke dula motseng wa Qunu. Re be re na le melatswana ye e hlwekilego le dithaba tse ditala. Dinku, dipudi le dikgomo di be di fula fela mo motseng. Go be go se na ditsela tsa dikoloi. Go be go na le ditsejana tsa maoto fela. Re be re dula ka mengwakong ya go bopsa ka mobu. Re be re na le mengwakwana ye meraro. Wo mongwe e le wa go apeela, wo mongwe e le wa go robala gomme wo mongwe e le wa go bolokela dilo. Re be re ekga meetse kua nokeng. Mma o be a apea ka pitsa ya maoto a mararo. Re be re eja setampa se se hlakantswego le dinawa seo se bitswago “umngqusho” ka Sethosa. Maswi e be e le a mantsi kudu. E be e le a dipudi le a dikgomo 6.
Ge ke le yo mogolwanyana ke ile ka hudugela kua Gauteng (Johannesburg). Gona kua ke ile ka dula Alekesanta (re be re e bitsa Alex, ge re e khutsofatsa). Ke ile ka makatswa ke bogolo bja Johannesburg. Bophelo bja gona bo be bo sa swane le bja Kapabohlabela. Moya wa gona o be o tshilafetse ka lebaka la musi. Go be go le kotsi kudu go sepela bosego. Batho ba be ba dula ka dintlong tse dinnyane tsa khutlonne tsa go swana le mapokisi a mankgwari. Re be re se na mohlagase goba meetse a pompo.
Gomme seo ke bego ke se rata ka Alex ke gore batho ba gona ba be ba etswa mafelong a go fapana. Ka moka ba bolela maleme a go fapana. Bangwe ba be ba bolela Sezulu, Sesotho, Sepedi le Setsonga. Le ge Alex e be e fapana kudu le Qunu, ke be ke ipshina ka go dula gona.”
Thuto go tšwa tonking
Leetotelele Go Ya Tokologong – Boitaodišphelo bja Nelson Mandela – Letlakala 8 & 9. E fetoletšwe Sesothong sa Leboa ke Maje S Serudu.
Ke ile ka ithuta thuto tšatši le lengwe ka tonki ya legwaragwara. Re be re šielana ka go e namela le go e fologa gomme ge sebaka sa ka se fihla ke ile ka e tsokama gomme tonki ya ragoga ka la mmutla e lebile thwii sethokgwaneng sa mehlare ya meetlwa. E ile ya inamiša hlogo e leka go nkotola, e ile ya atlega, eupša e sego pele ga ge meetlwa e ntlhaba le go ngwapa sefahlego sa ka, e nkgoboša pele ga bagwera ba ka. Bjalo ka batho ka Bohlabela, Maafrika ba na le moyo wo o hlabologilego ka mešogofela wa seriti goba seo Matšhaena a se bitšago 'Sefahlego'. Ke be ke gobogile pele ga bagwera ba ka. Le ge ke be ke wišitšwe ke tonki, ke ile ka ithuta gore: go goboša motho yo mongwe ke go dira gore a kwe bohloko bjo bo sa nyakegego. Le ge ke be ke sa le mošemane, ke be ke fenya bagwera ba ka ka ntle le go ba goboša.
Mo mafelelo a tsekišo ya gagwe Mandela o boletše ka mokgwa wo: "Bophelong bja ka ke ikgafetše go katano ya batho ba gešo ba Maafrika. Ke lwele kgahlanong le kgatelelong ya Makgowa, gomme gape ke lwele kgahlanong le kgatelelong ya Bathobaso. Ke be ke fišegela kgopolo ya setšhaba sa temokrasi se se lokologilego, seo ka go sona batho ka moka ba phelago ka kwano gomme ba na le dibaka tša go lekana. Ke kgopolo yeo ke holofelago gore ke tla e phelela le go e fihlelela. Fela ge go nyakega, ke kgopolo yeo ke ikemišeditšego go e hwela."
Leetotelele Go Ya Tokologong, Letlakala 325, Nelson Mandela.