Osnovni gospodarski podatki o Sloveniji

Slovenija je postala članica Zveze NATO in EU 1. maja 2004. S 1. januarjem 2007 je postala prva nova članica EU, ki je prevzela skupno evropsko valuto evro, 21. Julija 2010 pa se je pridružila klubu najrazvitejših svetovnih držav, Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Med vsemi novimi članicami EU ima prav Slovenija najvišji BDP na prebivalca (v letu 2009 je po kupni moči na prebivalca znašal 20.700 evrov) , ter visoko izobraženo delovno silo in dobro razvito infrastrukturo. Država ima pomembno strateško lego, ki povezuje Srednjo Evropo in Balkan, preko nje pa potekajo pomembni prometni koridorji.

Med vsemi državami v EU ima Slovenija eno izmed najnižjih stopenj tujih neposrednih investicij (TNI), močno pa jo je prizadela tudi svetovna ekonomska in finančna kriza.

Osrednje gospodarske panoge so proizvodnja kovin in aluminija, proizvodnja avtomobilov in tovornjakov, elektronske opreme, električnih strojev, lesnih izdelkov, tekstila in kemikalij.

BDP, gospodarska rast in struktura potrošnje

V letu 2010 je slovenski BDP po hudem padcu v letu 2009 (-8,1%) počasi okreval, in dosegel 1,2% rast, ki naj bi se v letu 2011 še okrepila in dosegla 2,2%. Rahlo naj bi se povečala tudi zasebna potrošnja, in sicer za 0,7%.

Močan padec BDP se je odrazil tudi na povišani stopnji brezposelnosti, ki je leta 2010 dosegla 10,7%, v letu 2011 pa naj bi se po napovedih povečala na 12,1% in se v letih 2012 in 2013 ustalila pri 12,3%.

Kljub postopnemu gospodarskemu okrevanju še vedno občutno pada gradbeni sektor.

Gospodarska politika vlade

Po izbruhu gospodarske krize je slovenska vlada sprejela nekaj ukrepov za ublažitev njenih posledic; med drugim je v letu 2009 povečala količino sredstev namenjenih za raziskave in razvoj,  sprejela poroštva za kreditne ustanove, povečala učinkovitost črpanja evropskih sredstev, od 1. januarja 2011 pa so do višine 100.000 evrov zajamčene vse vloge v posamezni banki ali hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji.

Vlada je sprejela tudi nekaj daljnosežnih strukturnih reform (kot npr. reformo pokojninskega sistema), ki pa zaradi nasprotovanja javnosti niso bile vpeljane. Zaradi povečanega zadolževanja in proračunskega primanjkljaja v času gospodarske krize, ter zaradi zavrnitve strukturnih reform, naj bi Slovenija v naslednjih letih močno omejila državne izdatke. 

Eden izmed ciljev Slovenije je povečati količino TNI in preusmeritev na hitro rastoče trge (Kitajska, Indija, Bližnji Vzhod, Brazilija, …).

Maja 2011 je povprečna bruto plača znašala 1.514,74 evra, povprečna neto plača pa 982,99 evra. Minimalna bruto plača je bila v istem obdobju 748,10 evra.

Zunanja trgovina

Štiri največje zunanjetrgovinske partnerice Slovenije so Nemčija, Italija, Avstrija in Francija. V letu 2010 je država izvozila za 18,381 milijard, uvozila pa za 19,354 milijard evrov blaga. Trgovinski primanjkljaj je znašal 974 milijonov evrov. Bilanca pri storitvah pa je bila pozitivna, saj jih je Slovenija izvozila za dobro milijardo evrov več kot jih je uvozila (uvoz: 3,306 milijarde, izvoz: 4,363 milijarde). V drugem četrtletju leta 2011 je nominalni izvoz blaga sicer že dosegel raven izpred krize.

V letu 2010 je Slovenija uvažala in izvažala največ naslednjega blaga:

Vir: ITC 2011