Imate na vrtu že nekaj praznih mest in se sprašujete, kaj bi posadili in posejali nanje? Julija na grede sejemo zimsko redkev, korenje, rdečo peso, špinačo, solato za rezanje, kolerabo, listni in brstični ohrovt in še zadnjič letos nizki fižol. Konec meseca začnemo saditi in sejati cvetačo, zimski por, zelje, cikorijo, pozni radič, repo in druge vrtnine, ki jih bomo pobirali jeseni in pozimi.
Endivijo sejemo še do 20. julija, ko zraste do pet centimetrov, pa jo preredčimo, da bo med sadikami v vrsti 20 centimetrov razmika. Sredi julija lahko sejemo kitajsko zelje, konec meseca pa še zimsko čebulo. Julija lahko še posejemo pozni grah za jesenski pridelek. Semena sejemo neposredno na gredico.
Da bi bili sejančki varni pred pripeko, grah sejemo na delno zasenčeno gredo. Semena sejemo v štiri centimetre globoke brazde, ki jih prej zalijemo. Med semeni naj bo 20 centimetrov razmika, nato semena prekrijemo z zemljo in vnovič zalijemo.
Pri vseh novoposejanih vrtninah skrbimo za redno zalivanje in s senčenjem zaščitimo mlade rastline pred pripeko. Za senčenje lahko uporabimo koprenasto vrtno tkanino, ki jo kot strešico napeljemo na oporo ali palice.
Rahljanje tal spodbuja rast
V obdobju bujne rasti je rahljanje vrtnih tal, odstranjevanje plevela in zastiranje tal še posebej koristno pri papriki, kumarah in drugih plodovkah, ki potrebujejo veliko vode. Kako se tega lotiti? Plevel na vrtnih poteh in ob robovih gredic je najbolje odstranjevati, ko je še majhen. Najlažje to storimo z ročnim vrtnim plevelnikom, ki je primeren tako za manjše kot večje vrtove. Z njim lahko preprosto odstranjujemo plevel na vrtnih poteh in gredicah. S tem ustavimo ali upočasnimo rast plevela, ki tekmuje z vrtninami za vodo in hranila, ter omogočimo boljše razraščanje vrtnin.
Rahljanje tal je prav tako koristno, saj se rastlinske korenine lažje širijo v zrahljani zemlji kot v trdi in zbiti. Namesto okopavanja z motiko uporabimo ročni vrtni kultivator s tremi roglji, s čimer se izognemo poškodbam korenin vrtnin. Poleg tega je delo opravljeno hitreje. Če so rastline posajene na primerni razdalji, bo obdelava tal hitra in enostavna. Med vrstami rdeče pese lahko ročni vrtni kultivator enostavno vlečemo za sabo in s tem zrahljamo tla. Fižol se bo prav tako bolje in hitreje razraščal, če zrahljamo tla pod njim.
Koristna zastirka
Zastirka učinkovito zadržuje vlago, spodbuja mikroorganizme in preprečuje rast plevela. Najbolje je tla zastreti takoj po sajenju vrtnin, ko so še rahla in vlažna. Uporabite lahko zrel kompost, posušeno travo, slamo ali zelenje, kot so listi solate in paradižnika. Pred zastiranjem pod paradižnikom odstranite spodnje liste, ki se dotikajo tal. Debelejša zastirka bolje zadržuje vlago, zato bo poraba vode manjša. Plast zastirke naj bo ob začetku debela do 10 cm, saj se bo sčasoma sesedla. Zastirko uporabljajte pri zelju, melonah, kumarah, čilijih in drugih plodovkah, ki potrebujejo veliko vode. Organsko zastirko je treba večkrat obnoviti.
Gnojenje
V vročih poletnih dneh je dodajanje katerega koli hranila treba opraviti v najbolj hladnem delu dneva, najbolje v zgodnjih jutranjih urah, da se rastline čez dan osušijo. Z zgodnjim škropljenjem se izognemo ožigu ali razvoju glivičnih bolezni zaradi mokrote rastlin.
V obdobju, ko se vrtnine na gredah močno razraščajo, potrebujejo za razvoj plodov dodatno hrano. Zalivamo jih lahko z gnojilom na osnovi morskih alg. Morske alge delujejo kot naravni biostimulant, kar pomeni, da spodbujajo fiziološke procese v rastlinah, kar vodi k izboljšani rasti, cvetenju in plodnosti. Vsebujejo vrsto hranil, vključno z makrohranili (dušik, fosfor, kalij) in mikrohranili (magnezij, železo, cink, mangan). Uporaba gnojila na osnovi morskih alg je učinkovita in naravna metoda za izboljšanje rasti rastlin in zdravja tal, kar pripomore k trajnostnemu in ekološkemu vrtnarjenju ali kmetovanju.
V času intenzivne rasti in razvoja plodovke in solate potrebujejo več kalcija. Pri papriki in paradižniku je priporočljivo listno gnojenje s kalcijem najprej ob pojavu prvih plodov, nato ob njihovi nadaljnji rasti in naposled še v času prvega obarvanja plodov. Dobro prehranjene rastline s kalcijem imajo čvrstejše in bolj zdrave plodove, če pa jim primanjkuje kalcija, začne trohneti konica ploda, pri solatah pa listi obledijo, na robovih in medžilnih prostorih se pojavijo pege.
Zelena rez sadnega drevja
Julija se lotimo zelene rezi sadnega drevja, da osvetlimo notranjost krošnje, povečamo zračnost in zmanjšamo pojav bolezni ter škodljivcev. Zelena rez omogoča večje osončenje, kar izboljša kakovost plodov in pospešuje njihovo dozorevanje ter olesenelost poganjkov. Pri tem izrezujemo navpično rastoče bohotivke ali vodne poganjke, znane tudi kot divjaki. Nekatere položnejše poganjke lahko prepognemo, da naslednje leto nadomestijo rodni les.
Glavno rez pri slivah, zlasti pri tistih, ki rastejo zelo bujno, izvedemo po obiranju plodov. Poganjke, ki jih pustimo za rodnost, prepogibamo pod kotom, da spodbudimo večjo tvorbo cvetnih brstov. Rezi v poletnem času se lotimo postopoma, saj preintenzivna rez lahko izzove ponovno močno rast, kar ni naš cilj. Vsak teden porežemo le manjši del odvečnih poganjkov, da drevesa zaviramo v prekomerni rasti s tem, ko jim odvzamemo hrano. Tako skrbimo za bolj umirjeno rast in večji pridelek.
Rez in gnojenje žive meje
Konec julija obrezujemo žive meje, ki potrebujejo rez le enkrat letno. Takšne so žive meje iz češmina, gabra in bukve. Rez naj vedno poteka od spodaj navzgor. Povsem na koncu sledi še rez vrhnjega dela žive meje. Poteka naj tako, da živa meja navzgor postaja ožja, ker tako tudi spodnji listi dobijo zadosti svetlobe za lepo rast. Zelene žive meje, ki že več let obkrožajo parcelo, je poleti koristno pognojiti z magnezijevim gnojilom, da ohranijo intenzivno barvo. Gnojilo ob oblačnem vremenu z grabljami vdelamo v prst in tla temeljito zalijemo.
Balkoni in trata
Če poletne dni spremlja zelo močna vročina, ne bo odveč, če rastline zalijemo zjutraj in zvečer. Balkonskim rastlinam je treba sproti odstranjevati stare cvetove, sicer bodo tvorile semena, ki pobirajo prepotrebno hrano za nove cvetne popke. Balkonsko cvetje in posodovke je smiselno poleti vsak teden pognojiti s tekočim gnojilom za cvetenje, ki ga dodamo vodi, zlasti surfinije in milijonski zvončki pa bodo hvaležni, če liste oskrbimo z listnim gnojilom, ki vsebuje železo.
Trato poleti kosimo približno enkrat tedensko na višino poletne košnje (pet do osem centimetrov). Julija trato pognojimo s počasi topnim gnojilom za zelenico. Gnojimo zjutraj ali zvečer, najbolje tik pred dežjem. Trato zalivamo ob najhladnejših delih dneva. Test za preizkus suhosti trate je naslednji: ko stopimo nanjo, se morajo travne bilke ob sestopu takoj postaviti pokonci. Če trava ostane poležana, je čas za zalivanje.